Bondov albedo

Bondov albedo (A) je povezan z geometričnim albedom (p) na naslednji način

${\displaystyle A=pq{\frac {}{}}\!\,,}$

kjer q imenujemo fazni integral, ki je dan kot delež toka odbite svetlobe I(α) v fazni kot α (povprečje po vseh valovnih dolžinah in vseh azimutalnih kotih)

${\displaystyle q=2\int _{0}^{\pi }{\frac {I(\alpha )}{I(0)}}\sin \alpha d\alpha \!\,.}$

Fazni kot α je kot med izvorom sevanja (običajno Sonce) in smerjo opazovanja. Lahko zavzame vrednosti med 0° (za nazaj odbito svetlobo) in 180 ° (za smer proti izvoru).
Primer (opazovanje Lune): med opozicijo Lune je α zelo majhen (gledamo v smeri polne lune), kadar pa gledamo v smeri mlaja, je α blizu 180°.

Bondov albedo je lahko večji ali manjši od geometričnega albeda. Razlika je odvisna od površine in lastnosti atmosfere telesa.^[1]:

Telo	Bondov albedo	Geometrični albedo
Merkur	0,119	0,138
Venera	0,75	0,84
Zemlja	0,29	0,367
Luna	0,123	0,113
Mars	0,16	0,15
Enkelad	0,99	1,4
Pluton	0,4	0,44-0,61