Tupoljev ANT-20

Sovjetsko letalo

Tupoljev ANT-20 Maksim Gorki (rusko Туполев АНТ-20 "Максим Горький") je bilo veliko sovjetsko osemmotorno propelersko letalo proizvajalca Tupoljev. Bilo je eno izmed največjih letal v 1930ih, razpon kril je bil primerljiv z Boeingom 747.

ANT-20
ANT-20 "Maksim Gorki"
VlogaEksperimentalno letalo
IzvorSovjetska zveza
Proizvajalec/-ciTupoljev
Krstni polet19. maj 1934
Uveden1934
Upokojen1942
Glavni uporabnikSojetska zveza
Število izdelanih2
Razvit izTupoljev TB-4

ANT-20 je zasnoval Andrej Tupoljev in je uporabjlal v celoti kovinsko strukturo, ki jo je prej razvil Hugo Junkers. Poimenovan je po Maksimu Gorkiju. Namenjen je bil stalinistični propagandi in je imel za te namene močan radio "Голос с неба" - glas z neba).[1] ANT-20 je postavil več svetovnih rekordov. Poganjalo ga je kar osem 12-valjnih motorjev Mikulin AM-34FRN s po 900 KM. ANT je prvo letalo na svetu, ki ni uporabljalo samo direktnega toka, ampak tudi izmenični tok napetosti 120 voltov.

ANT-20 je bilo možno razstaviti in ga prevažati po železnici.

Vasilij Kupcov, Maksim Gorki ANT-20 (1934), Državni ruski muzej, Sankt Peterburg

18. maja 1935 je Maksim Gorki strmoglavil na demonstracijskem letu nad Moskvo. Med slabo izvedenim manevrom je lovec I-5 zadel ANT-20.

Tehnične specifikacije

uredi

Podatki iz The Osprey Encyclopedia of Russian Aircraft 1875–1995 [2]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 8
  • Število sedežev: 72
  • Dolžina: 32,90 m (107 ft 11¼ in)
  • Razpon kril: 63,00 m (206 ft 8¼ in)
  • Višina: 10,6 m (34 ft 9¼ in)
  • Površina kril: 488 m² (5 251 ft²)
  • Teža praznega letala: 28 500 kg (62 700 lb)
  • Naložena teža: 42 000 kg (92 400 lb)
  • Maks. vzletna teža: 53 000 kg (116 600 lb)
  • Pogon letala: 8 × Batni tekočinsko hlajeni V-12 Mikulin AM-34FRN, 671 kW (900 KM) vsak

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 220 km/h (119 vozlov, 137 mph) na nivoju morja
  • Doseg: 1,200 km (652 nmi, 750 mi)
  • Višina leta: 4 500 m (14 764 ft)

Glej tudi

uredi

Sklici in reference

uredi
  1. "News Paper Printed On Plane In Flight" Popular Science Monthly, March 1935, cutaway drawing of interior
  2. Gunston 1995, p.396.

Bibliografija

uredi
  • Gunston, Bill (1995). The Osprey Encyclopedia of Russian Aircraft 1875–1995. London: Osprey Publishing. ISBN 1-85532-405-9.
  • Shavrov, V. B. (1985). Istoriya konstruktskii samoletov v SSSR do 1938 g. (3 izd.) (v ruščini). Mashinostroenie. ISBN 5-217-03112-3.
  • »The "Maxim Gorky"«, Flight: 8l2, 9. avgust 1934

Zunanje povezace

uredi