Volitve predsednika Republike Slovenije 2017

Borut Pahor, neodvisni kandidat, s podporo SD, je dosegel 47,2 % glasov, in po mnenju nekaterih političnih analitikov, zaradi kritičnih izjav Milana Kučana in Janeza Janše, ostal brez zmage v prvem krogu volitev. Zmagal je v 85 od 88 volilnih okrajih in v vseh volilnih enotah. Absolutno zmago (več kot 50 % glasov) je dosegel v 34 volilnih okrajih in 3 volilnih enotah. Nekoliko nepričakovano je najboljši rezultat dosegel v volilni enoti Ptuj in volilnem okraju Murska Sobota I, ki sicer velja za bazo stranke SD (domači okraj Dejana Židana) in ne v domači volilni enoti Postojna. Najslabši rezultat je pričakovano dosegel v volilni enoti Kranj, ki je domača volilna enota njegovega največjega tekmeca Marjana Šarca. Pahor je v prvem krogu dosegel četrti najboljši rezultat v zgodovini prvih krogov predsedniških volitev.

Marjan Šarec, kandidat svoje stranke LMŠ, je dosegel 24,7 % glasov in se skupaj z aktualnim predsednikom uvrstil v drugi krog glasovanja. Najvišjo podporo je pričakovano dobil v prvi volilni enoti Kranj. Zmagal je v treh volilnih okrajih, med drugim v domačem Kamniku (celo z absolutno večino glasov), poleg tega pa še v obeh domžalskih volilnih okrajih. V nekaterih okrajih se je močno približal Borutu Pahorju. Najslabši rezultat je dosegel v volilni enoti Ptuj, kar je pričakovano, ker je najbolj oddaljena, od njegovega lokalnega okolja, kjer ima najmočnejšo volilno bazo.

Romana Tomc, SDS, je prav tako dosegla najboljši rezultat v volilni enoti Kranj, najslabšega pa v sosednji Postojni. Med volilnimi okraji se najbolje odrezala v Škofji Loki II. Kot razloge za njen slabši rezultat (slabši od Milana Zvera leta 2012) se omenja predvsem premajhna podpora s strani stranke in prepozen vstop v predsedniško kampanjo, v katero je vstopila šele konec septembra. Na njen rezultat je verjetno vplivala tudi njena odsotnost iz državne politike v zadnjih letih, zaradi službovanja v Evropskem parlamentu, pred tem je bila poslanka DZ in njegova podpredsednica.

Ljudmila Novak, NSi, je dosegla najboljši rezultat na Ptuju, najslabšega pa v Celju. Dosegla naj bi rezultat, ki je v maksimalnem dosegu njene stranke, okrog 7%. Skupaj z Romano Tomc, sta dosegli manj glasov kot Milan zver leta 2012 in Lojze Peterle leta 2007, ki sta bila skupna kandidata teh dveh strank. To se je razumelo kot še en velik poraz pomladnih strank, ki ne najdejo pravega kandidata proti kandidatom levice, ki so do danes, slavili na vseh predsedniških volitvah. Škodila naj bi ji tudi kandidatura Angelce Likovič, ki s svojo stranko posega v volilno bazo Nove Slovenije, vendar tudi ona ni dosegla vidnejšega rezultata.

Andrej Šiško, kandidat Zedinjene Slovenije, je dosegel najboljši rezultat v domači volilni enoti Maribor. Drugod po državi ni dosegal bolj odmevnih rezultatov, kar je predvsem vzrok njegove neprepoznavnosti na državni ravni. Je pa dosegel 5. rezultat in s tem po mnenju nekaterih pomeni pozitivno presenečenje. Na število njegovih glasov je vplivalo predvsem splošno nezadovoljstvo nad aktualno politično garnituro, ki ji Šiško ostro nasprotuje.

Boris Popovič, kandidat svoje stranke Slovenija za vedno, dosegel dober rezultat predvsem v svojem lokalnem območju, na Primorskem, oz. v Kopru. Drugje v državi, ni dosegel opaznejšega rezultata. Največ glasov, celo 21,9 % je dosegel v domačem Kopru.

Maja Makovec Brenčič, kandidatka največje vladne stranke SMC (sicer ni članica stranke), je dosegla zgolj 1,7 % glasov in tako skupaj s stranko, pol leta pred parlamentarnimi volitvami doživela velik poraz. SMC je kot vzroke za nizko podporo navedla predvsem prepozen vstop v predsedniško kampanjo. Najboljši rezultat je dosegla v okraju Ljubljana Center, kjer je dosegla slabih 5 % glasov. Sicer pa je v vseh volilnih enotah dosegla relativno podobno podporo, ki se je gibala okrog 1,5 %. Na njen rezultat je po mnenju analitikov najbolj vplivala nepriljubljenost vlade in največje parlamentarne stranke SMC ter ti. Afera z dodatki za stalno pripravljenost.

Suzana Lara Krause, kandidatka SLS, ki je kot zadnja vložila kandidaturo, je po pričakovanjih dosegla slab rezultat, ki je predvsem posledica njene neprepoznavnosti in pa tudi trenutnega položaja stranke SLS, ki je bila ob izpadu iz parlamenta na državnozborskih volitvah leta 2014, potisnjena na rob političnega dogajanja in se ni veliko pojavljala v medijih. Nastop njihove kandidatke se je razumel predvsem kot priprava na državnozborske volitve leta 2018. Najboljši rezultat je dosegla v volilni enoti Ptuj.

Angelca Likovič, Glas za otroke, je dosegla najmanjše število glasov v zgodovini prvih krogov predsedniških volitev. Njena kandidatura se je razumela predvsem kot priprava na parlamentarne volitve, ki pa se jim je po mnenju nekaterih, negativno obrestovala. Politika, ki jo zagovarja Likovičeva, in njena stranka, ima ozko volilno bazo, ki so je deli predvsem z NSi in delno še z SDS, in zato boljšega rezultat ob dveh uveljavljenih strankah, ki sta obe ponudili svoji kandidatki, niti ni mogla pričakovati. Najboljši rezultat je dosegla v domačem Grosuplju.

• 28. september 2017

Zapletlo se je že ob izteku roka za vložitev kandidatur, ko je Državna volilna komisija odločala še o potrditvi zadnjih vloženih kandidaturah, pri čemer je zavrnila kandidaturo Aleša Ivana Cepiča, ki je h kandidaturi namesto zahtevanih 5000 podpisov volivcev priložil le 57 podpisov. Ker je DVK zavrnila njegovo kandidaturo, ima Aleš I. Cepič po odločitvi, v skladu s 17. členom Zakona o volitvah predsednika republike in 105. člena Zakona o volitvah v državni zbor, 48 ur za pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Zaradi zapleta je morala DVK prestaviti žreb vrstnega reda kandidatur, ki je bilo predvideno za petek, 29. septembra 2017 ob 11h. Predsednik DVK Anton Gašper Frantar, je zagotovil, da potek volitev zaenkrat ni ogrožen. ^[3][4][5]

Pojavila so se tudi vprašanja o zakonski ureditvi pogojev za kandidiranje, zlasti zaradi kandidata Gibanja Zedinjena Slovenija Andreja Šiška, ki je bil leta 2006 obsojen na zaporno kazen 1 leto in 10 mesecev zaradi storitve kaznivega dejanja poskusa umora, ker je pod avtomobil Milana Klementa, leta 1992, skupaj s Matjažem Jeričem, podtaknil bombo. V sodnem procesu je bil takrat z njim tudi soobtoženi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki pa je bil oproščen.

• 29. september 2017

DVK je Alešu I. Cepiču vročila odločbo o zavrnitvi kandidature, s čimer so začeli teči roki za pritožbo na odločbo.

• 30. september 2017

Aleš I. Cepič je napovedal, da bo v skladu z odločbo DVK-ja na Vrhovno sodišče vložil pritožbo. Po njegovih besedah, ker vsi kandidati v času zbiranja podpisov niso imeli enakih možnosti glede pojavljanja v medijih in tako niso bili v enakovrednem položaju glede nagovarjanja volivcev. ^[6]

• 2. oktober 2017

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Aleša I. Cepiča na odločbo DVK-ja. DVK je sporočila, da bo žreb vrstnega reda kandidatur opravljen v torek, 3. oktobra. ^[7]

Koprsko sodišče je sklenilo, da v času volilne kampanje ne bo obravnav v katerih bi moral sodelovati tudi Boris Popovič, da le-to ne bi vplivalo na javno mnenje. ^[8]

Pojavila so se ugibanja, da naj bi Andrej Šiško, ki je kandidaturo vložil le nekaj minut pred iztekom roka za vlaganje kandidatur, manjkajoče podpise dobil od Damjana Murka, ki se je odpovedal kandidaturi, kljub temu, da naj bi zbral podpise. Do prenosa podpisov lahko pride, ker na obrazcih za podpis podpore, ni potrebno navesti, kateremu kandidatu je podpis namenjen.^[9]

• 3. oktober 2017

DVK je opravila žreb vrstnega reda kandidatov na glasovnici, ki je naslednji: ^[10]

1. Suzana Lara KRAUSE (SLS)
2. Angela (Angelca) LIKOVIČ (GOD)
3. dr. Maja MAKOVEC BRENČIČ (SMC)
4. Boris POPOVIČ (SZV)
5. Andrej ŠIŠKO (GZS)
6. Marjan ŠAREC (LMŠ)
7. Borut PAHOR (neodvisni)
8. Ljudmila NOVAK (NSi)
9. Romana TOMC (SDS)

• 4. oktober 2017

Potekalo je prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov. Soočenje je potekalo na Planet TV, povabljeni so bili vsi predsedniški kandidati, z izjemo Suzane Lare Krause (SLS) in Andreja Šiška (Zedinjena Slovenija).

• 5. oktober 2017

Potekali sta soočenji vseh predsedniških kandidatov, najprej na Radio Slovenija in potem še na Televiziji Slovenija. ^[11]

Andrej Šiško je napovedal, da bi lahko odstopil od kandidature za predsednika republike, ker nimajo vsi kandidati zagotovljenih enakih pogojev kandidiranja.

Bojan Požar je objavil vrsto tvitov v katerih je napadel kandidata Marjana Šarca, med drugim tudi na račun njegovega porekla, ki ga ne pozna, saj je bil posvojen v rejniško družino. Oglasil se je tudi poslanec SDS Žan Mahnič, ki je prav tako napadel Šarca na račun njegovega porekla. Objave so bile deležne številnih kritik noben od kandidatov, pa se ni odločno izrekel o neprimernosti le-teh. To se je očitalo predvsem Borutu Pahorju, ki naj bi imel tesne stike z Bojanom Požarjem, ki se je med volilno kampanjo pokazal kot zelo naklonjen aktualnemu predsedniku Pahorju. ^[12]

• 15. oktober 2017

Oster komentar na način predsednikovanja Boruta Pahorja je objavil prvak SDS Janez Janša. Pismo: ^[13]

• 16. oktober 2017

Objavljeno je bilo ti. 'Pismo intelektualcev' v katerem je 34 posameznikov predsedniku Pahorju očitalo, da si ne zasluži novega mandata na čelu države. Med drugim so v pismu zapisali, da je Pahor institut predsendika "močno degradiral, ga dejansko izpraznil smisla in pomena, pričakovanja do vloge predsednika republike pa v pičlih petih letih znižal na minimum". "Ker je z nekaj zadnjimi izjavami dal vedeti, da takšnih praks tudi v prihodnje ne misli opustiti, se nam takšna izbira zdi celo škodljiva," Pismo: ^[14]

• 17. oktober 2017

Začelo se je predčasno glasovanje v prvem krogu predsedniških volitev.

O aktualnem predsedniku je svoje mnenje podal prvi predsednik države Milan Kučan, ki je med drugim dejal, da je Pahor molčal, se sprenevedal in izmikal. ^[15]

• 19. oktober 2017

Potekalo je zadnje televizijsko soočenje vseh kandidatov na RTV SLO. ^[16]

• 20. oktober 2017

Zaključilo se je predčasno glasovanje v prvem krogu predsedniških volitev, ki se ga je udeležilo 1,65 odstotka volilnih upravičencev, kar je več, kot na volitvah leta 2012. Rezultati bodo objavljeni v nedeljo takoj po zaprtju volišč, kot prvi neuradni rezultati. ^[17]

Potekalo je zadnje televizijsko soočenje kandidatov na POP TV, sodelovali so vsi kandidati z izjemo Suzane Lare Krause (SLS) in Andreja Šiška (Zedinjena Slovenija).

• 21. oktober 2017

Ob 00:00 je nastopil volilni molk pred nedeljskim prvim krogom glasovanja.

• 22. oktober 2017

V prvem krogu predsedniških volitev je zmagal Borut Pahor, ki je prejel 47 % glasov, Marjan Šarec je na drugem mestu osvojil 25 % glasov. Tretja je bila Romana Tomc, četrta Ljudmila Novak, ostali kandidati pa so dobili manj kot 3 % glasov. Borut Pahor in Marjan Šarec sta se uvrstila v drugi krog glasovanja.

• 25. oktober 2017

Državna volilna komisija je razpisala drugi krog glasovanja za 12. november 2017.

• 26. oktober 2017

Stranka DeSUS je odločila, da bo v drugem krogu predsedniških volitev podprla aktualnega predsednika Boruta Pahorja. ^[18]

• 27. oktober 2017

Janez Janša, predsednik SDS, je izrazil mnenje, da je bila podpora Borutu Pahorju, na zadnjih predsedniških volitvah leta 2007, napaka. ^[19]

• 30. oktober 2017

Stranka modernega centra (SMC) je sporočila, da v drugem krogu predsedniških volitev ne more podpreti nobenega od kandidatov in dodala: "da je pravi lik predsednika republike lahko le oseba z visoko moralno avtoriteto, ki uveljavlja demokratične in humane vrednote ter predsedniški funkciji ne jemlje dostojanstva." ^[20]

Poleg Milana Kučana se je o Pahorju odklonilno izrekla tudi njegova žena Štefka Kučan, ki Pahorju očita izmikanje odgovornosti. ^[21]

• 2. november 2017

DVK je objavila končne izide prvega kroga glasovanja, po tem, ko je preštela še glasove po pošti iz tujine.^[22]

Potekali sta prvi soočenji predsedniških kandidatov na RTV SLO pred drugim krogom glasovanja.

Seznam predvolilnih oddaj in soočenje v slovenskih medijih: ^[23]

Radiotelevizija Slovenija mora, v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji in Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, vsem uradnim kandidatom brezplačno zagotoviti del programskega časa za njihovo predstavitev, pri čemer mora biti vsem namenjen enak čas in enaki pogoji.

Rokovnik je izdala Državna volilna komisija: ^[27]

Kandidat lahko, v skladu z 11. členom, 2. odstavkom 12. člena in 13. členom Zakona o volitvah predsednika republike, postane, na dan volitev polnoletni državljan Republike Slovenije, na predlog:

• skupine najmanj desetih poslancev Državnega zbora,
• registrirane politične stranke in s podporo najmanj treh poslancev Državnega zbora ali najmanj 3000 volivcev,
• skupine najmanj 5000 volivcev.^[4]

Vsaka politična stranka lahko predlaga samo enega kandidata, lahko pa več političnih strank predlaga skupnega kandidata. Vsak volivec ali poslanec lahko s podpisom podpre samo eno kandidaturo.

[Kandidati so razporejeni po abecednem vrstnem redu.]

Št. kand. (žreb)	Slika	Kandidat		Datum vložitve kandidature	Starost	Izobrazba	Dosedanje politične funkcije	Predlagatelj kandidature	Vir
				Datum potrditve kandidature		Poklic	Ostale funkcije in zaposlitve	Podpora
1		Krause, Suzana LaraSuzana Lara Krause		27. september 2017	38	profesorica slovenščine in ruščine	predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS (od 2014)	SLS - Slovenska ljudska stranka	[28][29] [30] [31]
				28. september 2017		samostojna podjetnica, prevajalka	delo v družinskem podjetju samostojna podjetnica (prevajanje in jezikovno poučevanje)	3000 volivcev
2		Angela (Angelca) Likovič		25. september 2017	73	univerzitetna diplomirana organizatorka	državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport (2000)	Glas za otroke in družine	[32][33] [34] [35]
				28. september 2017		upokojenka	učiteljica na podružnični OŠ Žalna direktorica Delavske univerze v Grosupljem ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik	3000 volivcev
3		Maja Makovec Brenčič		15. september 2017	48	doktorica znanosti s področja ekonomije	ministrica za izobraževanje, znanost in šport (od 2014)	Stranka modernega centra - SMC	[36][37] [38] [39]
				19. september 2017		ministrica za izobraževanje, znanost in šport	prorektorica Univerze v Ljubljani (2013-2014) redna profesorica na Ekonomski fakulteti (od 2011) predsednica Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (2010-2013) prodekanja Ekonomske fakultete (2009-2013)	3 poslanci Državnega zbora
8		Novak, LjudmilaLjudmila Novak		8. september 2017	58	profesorica nemščine in slovenščine	županja Občine Moravče (2001–2004) slovenska poslanka v Evropskem parlamentu (2004–2008) predsednica Nove Slovenije (od 2008) poslanka Državnega zbora Republike Slovenije (od 2011) podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije (2011–2014) podpredsednica Vlade Republike Slovenije (2012-2013) ministrica za Slovence v zamejstvu in tujini (2012–2013)	Nova Slovenija - krščanski demokrati	[40] [41] [42] [43]
				13. september 2017		poslanka DZ	profesorica slovenščine in nemščine na SŠC Murska Sobota	3 poslanci Državnega zbora
7		Pahor, BorutBorut Pahor		20. september 2017	53	univerzitetni diplomirani politolog (smer mednarodna dejavnost)	poslanec Skupščine SR Slovenije (1990–1992) poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (1992–2004, 2008, 2011) podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije (1996–1997) predsednik Združene liste socialnih demokratov (1997–2012) predsednik Državnega zbora Republike Slovenije (2000–2004) slovenski poslanec v Evropskem parlamentu (2004–2008) predsednik Vlade Republike Slovenije (2008–2012) predsednik Republike Slovenije (od 2012)	mag. Dejan Židan in skupina volivcev podpora: Socialni demokrati Demokratična stranka upokojencev Slovenije	[44][45] [46] [47] [48]
				22. september 2017		predsednik države	/	5000 volivcev
4		Boris Popovič		25. september 2017	54	gimnazijski maturant	župan Mestne Občine Koper (od 2000) svetnik Državnega sveta Republike Slovenije	Slovenija za vedno	[49][50] [51] [52]
				28. september 2017		župan	samostojni podjetnik (gostinstvo, turizem, tekstil)	3000 volivcev
6		Šarec, MarjanMarjan Šarec		11. september 2017	39	univerzitetni diplomirani igralec	župan Občine Kamnik (od 2010) predsednik Liste Marjana Šarca - Naprej Kamnik	Lista Marjana Šarca	[53] [54] [55] [56]
				13. september 2017		župan	novinar in urednik na RTV SLO dramski igralec in imitator	3000 volivcev
5		Andrej Šiško		27. september 2017	48	inženir informatike	predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija (od 2014)	Gibanje Zedinjena Slovenija	[57] [58] [59]
				28. september 2017		avtor in urednik	poveljnik specialnega voda 711. odreda Teritorialne obrambe	3000 volivcev
9		Romana Tomc		26. september 2017	51	univerzitetna diplomirana ekonomistka	slovenska poslanka v Evropskem parlamentu (od 2014) podpredsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (2012) podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije (2011-2014) poslanka Državnega zbora Republike Slovenije (2011-2014) državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (2008-2011)	Slovenska demokratska stranka - SDS	[60][61] [62] [63]
				28. september 2017		poslanka v Evropskem parlamentu	direktorica Direktorata za delo in pravice iz dela na MDDSZ (2007) direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije (2010-2011) različne funkcije na Gospodarski zbornici Slovenije Vodja oddelka za ekonomske zadeve pri Združenju delodajalcev Slovenije	3 poslanci Državnega zbora

Naslednjim kandidatom ni uspelo zbrati dovolj podpisov podpore (zbiranje podpisov podpore je bilo možno do vključno 27. septembra do polnoči):

[Kandidati so razporejeni po abecednem vrstnem redu.]

Kot potencialni kandidati so se omenjali:

• Radiotelevizija Slovenija, je pripravila v obeh krogih glasovanj po dve soočenji vseh predsedniških kandidatov, ki so imeli vsi relativno enake možnosti za predstavitev svojih stališč. Pozornost so namenjali vsem kandidatom, in na svoji spletni strani vse tudi podrobno predstavili, so pa bili nekateri kandidati, ki so imeli več možnosti za izvolitev, bolj izpostavljeni.
• POP TV (PROPLUS) oz. 24ur.com je v prvem krogu pripravil dve soočenji v katera je vključil le po štiri kandidate (Pahor, Šarec, Novak, Tomc) in eno večje soočenje, ob koncu kampanje, v katerem so sodelovali vsi kandidati, z izjemo Andreja Šiška in Suzane Lare Krause. POP TV je bil zaradi tega delež kritik, da favorizira določene kandidate in ostalim ne ponuja enakih možnosti predstavitve. Na trenutke se je kazala njihova naklonjenost aktualnemu predsedniku Pahorju, so pa pozornost namenjali tudi vsem ostalim kandidatom, še posebej tistim z boljšimi možnostmi glede na ankete.
• Planet TV oz. Siol.net je v prvem krogu pripravil eno soočenje predsedniških kandidatov, ki je bilo deležno veliko kritik, predvsem glede vsebine, ki se je dotikala precej 'nepomembnih' tem in premalo vsebinskih. Medijsko so pokrivali vse kandidate, v večji meri pa tiste, ki so jim ankete nakazovale boljši rezultat.
• Požar Report oz. Bojan Požar, se je tekom predsedniške kampanje izkazal kot eden najbolj pristranskih medijev najbolj naklonjen aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju, s svojimi objavami je napadal predvsem kandidata Marjana Šarca. Borut Pahor ni povezav nikoli zanikal.
• Nova24TV, ki velja za medij stranke SDS, je največ pozornosti namenila predvsem po anketah vodilnim štirim kandidatom Pahorju, Šarcu in kandidatki svoje stranke Romani Tomc. Objav o Ljudmili Novak je bilo malo, objave o Marjanu Šarcu, proti koncu prveka kroga in v drugem krogu, pa tudi o Borutu Pahorju, pa so bile precej negativne. V prvem krogu so pripravili tudi soočenje vseh predsedniških kandidatov.
• TUJI MEDIJI: V tujih medijih se je o predsedniških volitvah pisalo bolj malo, z izjemo dneva volitev, ko so nekateri mediji poročali o izvedbi volitev. Predvsem Pahorja so prepoznavali kot velikega favorita.

V splošnem so se ankete, ki so preverjale javno mnenje pred prvim krogom izkazale za nezanesljive, in so nekaterim kandidatom napovedale precej napačne izide. Tudi dogodki, ki so se dogajali v zadnje tednu pred volitvami so imeli vpliv na rezultat prvega kroga glasovanja, ki pa ga ankete izvedene pred tem, niso zaznale. Ti. 'exit-polls' ali vzporedne volitve pred med prvim krogom glasovanja niso bile izvedene.Ankete po vložitvi uradnih kandidatur (od 28. septembra 2017 do 21. oktobra 2017):

Ankete, ki so bile izvedene do roka za vložitev uradnih kandidatur (do 28. septembra 2017):

Po oceni DVK bodo stroški izvedbe prvega kroga predsedniških volitev znašali 5,1 milijona €, vendar v ta znesek še niso všteti stroški, ki bodo nastali zaradi povračila stroškov kampanje ^[96].

Kandidati, ki so prejeli vsaj 10 % glasov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so v skladu s 26. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji, upravičeni do povrnitve stroškov volilne kampanje in sicer 0,12 € za vsak glas, ki ga bodo prejeli. Povračilo sicer ne sme preseči, s strani organizatorja, v kampanjo vloženega zneska. Kandidata, ki se uvrstita v drugi krog, sta upravičena do povračila le na podlagi glasov prejetih v drugem krogu glasovanja. ^[97]

Stroški volilne kampanje bodo povrnjeni Borutu Pahorju, Marjanu Šarcu in Romani Tomc, ki so dobili več kot 10 % glasov v prvem krogu volitev. Ker sta se Marjan Šarec in Borut Pahor uvrstila v drugi krog volitev, bodo njima sredstva povrnjena na podlagi rezultata v drugem krogu glasovanja.

Povrnjeni zneski: